Prve primere uporabe vrtnega okrasja v zahodnem svetu zasledimo že v starem Egiptu, antični Grčiji in Rimu. Kot prvi so na svoje vrtove in parke začeli postavljati okrasje kot so obeliski, kipi in amfore.

V srednjem veku so s kulturo urejanja vrtov nadaljevali menihi. Predvsem z religioznimi ornamenti, visokimi gredami in tlakovanimi ali gramoznimi potmi. Z začetkom renesanse se je vrnila kultura kipov in okrasja. Na svojih vrtovih so ponovno začeli uporabljati okrasje, ki imitira naravo. Renesansi je sledil barok, kjer so se začeli graditi veliki parki in vrtovi z fontanami, akumulacijskimi jezeri, mostovi, paviljoni, kipi, obeliski, cvetličnimi gredami, dreves itd.